Pridobivanje srebra z živim srebrom nekoč

Odkritelj srebra ni znan

Srednjeveški alkimisti so povezovali elemente z določenimi nebeškimi telesi, tako je srebro dobilo svoj znak luno-polmesec. Srebro je eno najstarejših kovin, o tem priča dejstvo, da ga omenja že Mojzesova knjiga v Svetem pismu. Srebro je najbrž ena prvih kovin, ki jih je človek uporabljal, četudi ne vemo, kdo ga je pravzaprav odkril.

Nahajališča srebra

Srebra je v naravi zelo malo, kar pomeni, da je v naravi le redko samorodno. Svojčas je bilo enako cenjeno kot zlato, vendar se je razmerje med ceno enega in drugega spreminjalo z odkrivanjem novih ležišč srebra, ki so jih našli že Feničani v današnji Španiji, Armeniji in na Cipru. V Evropi so ga začeli kopati verjetno proti koncu obdobja rimskega imperija, na Švedskem že v 7. stoletju.

V naravi spremlja srebro nekatere elemente, predvsem baker, in se na veliko pridobiva iz anodnega blata, ki nastaja pri elektrolizni rafinaciji bakra.

Pridobivanje srebra z živim srebrom

Prvi pomemben korak pri razvoju metod za pridobivanje srebra iz rude je bil narejen v 16.stoletju, ko so pričeli uporabljati t.i. postopek “patio”. Ime izvira iz tlakovanega dvorišča, kamor so nasuli plast gošče, ki so jo pripravili iz zdrobljene rude z dodatkom kuhinjske soli, bakrovega sulfida in vode. Pri tem je nastal srebrov klorid, ki so ga obdelali z živim srebrom in iz dobljenega srebrovega amalgama s segrevanjem izločili srebro.

Postopek ni bil tako učinkovit in tudi poraba živega srebra je bila velika. Zato je moral biti lastnik rudnika srebra praviloma tudi lastnik rudnika živega srebra.

Vir fotografije: https://en.wikipedia.org/wiki/Mercury_(element)