Nastanek opala je povezan z ognjeniki ali pa z meteorsko vodo. V Avstralii, kjer je največ opala draguljarske kakovosti, pade v zimskem času določena količina padavin v obliki dežja.
Meteorna voda pronica skozi peščenjake in/ali druge kamnine, ki so bogate s kremenico. Voda je izjemno topilo in zato kremenico odnaša s seboj. Nivo podtalnice je v deževnem obdobju visoko in zapolnjuje številne votlinice znotraj kamnin. V poletnem obdobju, ko vlada aridno podnebje, pa voda izhlapi, v votlinicah pa se zaradi prenasičenja izloči amorfna kremenica v obliki opala.
Najbolj pogost je navadni opal, ki je lahko brezbarven, bel, črn ali raznobarven. Najbolj značilen pojav pri opalih je igra barv, ki je posledica loma svetlobe na majhnih kroglicah kristobalita, ki jih vključuje opal.
Opali z optičnim pojavom igre barv so dragi opali. Ti imajo značilen barvni vzorec ali pojavno obliko. Med njimi naj omenimo na prvem mestu bulder opal, za katerega je značilno, da je dragi opal v precej limonitzirani kamnini, tako da so brušeni primerki videti kot tanka plast opala na rjavi podlagi.
Za vse drage opale velja, da jih moramo skrbno hraniti in ne preblizu neposredne sončne svetlobe ali drugega vira toplote. Če opali izgubijo vodo, lahko izgubijo tudi igro barv in s tem svojo plemenito podobo.
Prepis iz knjige Dragulji, Založba Narava, uredil Miha Jeršek
Vir fotografije: https://en.wikipedia.org/wiki/Opal