Naravni biseri

Biseri so dragulji, ki imajo dušo in so najbolj ženstveni. V verovanjih številnih ljudstev so postali simbol čistosti, zdravja in ljubezni. Njihova toplina poudarja lepoto in značaj sleherne osebe, ki čuti z njimi. Zato so biseri med najbolj občudovanimi dragulji že več tisočletij

Zapise o njihovi uporabi najdemo na območjih današnje Indije in Kitajske. Kljub temu ne vemo povsem zagotovo katero ljudstvo je prvo zbiralo bisere in jih uporabljajo za okras.

V Egiptu so uporabljali biserno matico že v poznem 5. tisočletju pred našim štetjem, same bisere pa 500 let pred našim štetjem. Bisere so častili tudi v starem Rimu. S kolonializacijo je začelo v Evropo pritekati vse več biserov, v zadnjem stoletju so postali eni najpomembnejših draguljev.

Pomen biserov

Biseri so edinstveni in edini dragulji, ki nastajajo  v živih organizmih in sicer v nekaterih vrstah mehkužcev ki živijo v jezerih, morjih in rekah.  To so predvsem školjke in polži, ki so se razvili že pred 500 milijoni let.

Nastanek bisera

Biseri nastanejo kot obrambna reakcija pri vdoru tujka v organizem. Poti sta dve: ali se zajedalec prevrta skozi školjčno lupino ali pa tujek prinese voda, ki jo organizem nenehno filtrira, da iz nje dobi hrano.

Ostrige in školjke v katerih so biseri pogosti pretočijo tudi do 400 l morske vode na dan. Tujek, ki prodre v školjko je običajno zajedalec in ne drobec peska, kakor so nekoč menili. Pred vsiljivcev in pred nastalo poškodbo se organizem zavaruje tako, da školjka napadeno mesto obda s plastmi aragonita in conchiolina. To pa sta materiala iz katerih je biserna matica. Zato lahko proizvedejo biser vsi mehkužci, ki imajo biserno matico.

Povzetek iz knjige Dragulji, Založba Narava (uredil Miha Jeršek)

Vir fotografije: Pink photo created by rawpixel.com – www.freepik.com